| Avtor |
Sporočilo |
    
Ataturk
| | • Čas pošiljanja: torek, 23. julij, 2002 - 21:09 |   |
Zgodovina me zanima, pa zato odpiram eno bolj zgodovinsko, vendar pa lahkotno tematiko. kakšna so vaša stališča do razmerja med staroselci in Veneti?
Eni pravijo, da so Slovani stari znanci srednje Evrope (npr v julijski krajini imamo Tergeste- tržišče, v Benečiji imamo Opitergium- obtrg, še bolj naprej Raveno...)
drugi spet pravijo, da so tod prebivali Balti (npr. naši severnjaški "keltski" Latobiki so kot nekakšni Latvijci).
Tudi, če je to res, in so jadranski Veneti, Tavriski in Noričanom podrejeni staroselci pripadali vzhodni jezikovni skupini, ostaja vprašanje, kakšno je razmerje med njimi in slovnskimi skupinami iz vzhodne Evrope? |
Aladin (Aladin)
| | • Čas pošiljanja: sreda, 24. julij, 2002 - 10:03 | |
če malce podrobneje pogledate zemljevid grškega otoka krete, boste najbrž s presenečenjem ugotovili, da so številna topografska imena neverjetno podobna našim, če niso celo enaka. Recimo: livada, stoli, deka (sicer tudi deset po grško), gazi, selo, sandali, skepasti, spilla, skaloti, skalari, kaminaki, kameni, podi, voina, rokka, kolena, kumara, krasi (za vino, morda podobno tistemu s krasa, ali: češ kako krasna pijača je vino?).
poleg navedenih boste na zemljevidu našli še vrsto krajev in naselij, ki nam ne zvenijo tuje, čeprav so zapisane nekoliko drugače. Kot na primer: istro (istra?) douli (doli?), plouti (plotovi?), krana, kalo (kal?) riza, smari (šmarje?), toplou (toplo?), arniko (arnika?), rodovani, ravduha, skotino, hosti (hoste?), skafi (škafi?), tichos (tihi?), zounak (žolnak)?), skotino (skotina?), levina (levinja?), gournia (gorenja?). sklavokamobs (slovanski tabor?). nadalje: grški oros je po naše gora, kolpos pa zaliv, toda skoraj enako pravimo tudi neki naši vodni zadevi, reki kolpi. pristanu rečejo ormos, mi pa našemu "pristanu" ob reki dravi ormož. čudno, kaj ne?
meni je osebno vsekakor bolj pri srcu varianta, da ne izviramo iz mrzle rusije... |
Norcebril (Norcebril)
| | • Čas pošiljanja: sreda, 24. julij, 2002 - 13:00 | |
Tudi jaz sem svojčas prebral knjigo "Veneti, naši predniki" ali kakor je že njen naslov. Moj zaključek je bil, da ta teza ima nekaj soli v sebi, po drugi strani pa ni mogoče zanikati da smo si jezikovno preveč v sorodu s Slovani, da bi bilo mogoče kar tako zanikati naše slovanske korenine. S kakšnim Slovakom se je mogoče z malo truda lažje pogovarjati kot pa s kakšnim prlekom.
Moji občutki glede tega so zelo mešani in mogoče smo tudi sami zmes Venetov in Slovanov.
Je pa zanimivo ,da tudi pregled zemljevida Evrope, npr Avstrije,Italije, Nemčije....prikaže kopico imen ,ki so nam čisto jasno razumljiva, medtem ko oni nimajo z njimi kaj početi.
Čisto nedvoumno pa prava resnica po mojem ne bo nikoli znana.... |
Matjaž (Matjaž)
| | • Čas pošiljanja: sreda, 24. julij, 2002 - 13:08 | |
Jaz bi dejal (ali povzel nekatere "strokovnjake") da imamo pač to srečo/smolo, da ležimo na nekakšnem prepihu civilizacij. Vse od keltov in venetov naprej se prav tu "na drugi strani Alp" srečujejo vplivna ljudstva. Sem sega vpliv germanov iz severa, slovanov iz vzhoda in jugovzhoda, romanov iz zahoda. Zato je po mojem ta vrsta identitete v sloveniji skoraj nedoločljiva. Še posebno, ker je prostor relativno majhen, brez večjega zakoreninjenega jedra.
Torej verjamem, da je prisoten vpliv venetov in verjamem, da je prisoten močan vpliv slovanov. Morda bi v nekaterih drugih okoliščinah to celo pomenilo veliko prednost. Pa nam očitno ne ratuje.... |
ataturk
| | • Čas pošiljanja: sreda, 24. julij, 2002 - 19:00 | |
Po mojem mnenju so se v protoSlovenijo v 6. stoletju zelo verjetno res naselili Slovani iz vzhoda, tu pa so naleteli na staroselce, ki so jim bili jezikovno sorodni. Koliko je bilo pa enih in koliko drugih je pa še precej odprto vprašanje, se mi zdi...
Aladin, ker si že navedel nekatere izraze iz Krete, lahko takšne najdemo že v imenih starih prebivalcev barjanskega Iga (samo kot primer):šlo je za veliko rimskodobno vas. in tu je poleg keltskih imen (ta naj bi bila adnamatus, amatu, broccus, eppo, buco, galunus, manu, nammo, secco) ohranjenih več imen, ki so blizu venetskim. ta so laepi(us) (lepi), plaeto(r) (vendar je slednje verjetno ilirsko!), voltupar in voltaronta (volta- bolta). nato pa sledijo imena, ki so značilna za sam ig: aiconi(us) (morda »jahalec konj«?), bolerian(us) (podobno slovanskemu boleslavu ali pač boljšemu), buctor in buquorsa(verjetno različica za buco), ennina (ena) in moiota (danes »mojca«). zanimivo se sliši, da sta nekoč na barju imela svojo družino pletorjeva laepij in mojota.
23 trčanskih besed, ki so jih prevedli v svoj jezik že Grki, lepo kažejo kateremu jeziku je bila tračanščina najbolj podobna. Rezultati so zanimivi:
1. ASA = žrebičeva noga/ litovsko »asys« (konjev rep), latvijsko »aši, ašas« (konjev rep, bičevje) latvijsko »ašs« (oster), slovansko »oster«. Toda tudi staroslovansko »at« (konj) in albansko »atleši« (žrebiček)!
2. BÓLINTOS= bivol, bizon/ germansko »Bulle« in slovansko »vol«.
3. BRIA= mesto/ slovansko »bor« (utrjeno naselje), nemško »burg«, indijsko »pur«…
4. BRIZA= rž, pira/ staroindijsko »vrihi-h«, perzijsko »birinj«, slovansko »rž« (b-riz-a!) in »pira« (namreč br-izza) in »brsteti«, latvijsko pa »brizdis« (vresje)
5. BRYNCHÓS= lutnja, brenkalo/ slovansko »brenka«, »brenkalo«
6. BRYTOS & BRITON= pivo/ germansko »brod« in »broth«, slovansko »pir«
7. DINUPULA (tračansko) in KINUPULA (getsko)= divja buča/ izhajalo naj bi iz indoevropejske k´un-abola (pasje jabolko), kar vodi k litvanskemu »šun- obuolas« (pasje jabolko), deloma glede drugega dela k slovanščini –»oblo«.
8. GENTON= meso/ indoevropejsko »guhen-to-« (zbosti, usekati)
9. KALAMÍNDAR= platana/ neznana etimologija
10. KEMOS= vrsta sadeža z mešički / neznana etimologija
11. KTÍSTAI= menihi/ ni prepričljive etimologije
12. MIDNE= vas, mesto bivanja/ latvijsko »mitne« (mesto bivanja) iz starejšega *mutine
13. PÓLTIN= plot, lesena ograja, palisada/ slovansko »plot« in morda »hlod«, angleško »speld« (les, hlod), staroislandsko »spjald« (deska)
14. RHOMPÁIA= sulica, meč/ moderno grško »rhomphaia« (velik širok meč), latinsko »rumpo« (zlomiti, raztkosati)
15. SKÁLME = nož, meč/ staroislandsko »skolm« (kratek meč, nož)
16. SKÁRKE= tračanski srebrnik/ staronorveško »skark« (hrup), staroindijsko »kharjati« (škripati), slovansko »škripanje« in indoevropejsko »*skerg-« (žvenket)
17. SPÍNOS = kamen, ki se ožge, če ga polijemo z vodo/ ni etimologije
18. TORÉLLE= refren žalostinke/ ni sprejemljive etimologije
19. ZALMOS= kritje, skrivališče/ prusko »salmis« (šlem, čelada) in nemško »Helm« (šlem, čelada)??
20. ZEIRÁ, ZIRÁ= gornji del obleke/ slovansko »srajca«, angleško »shirt«
21. ZELAS= vino / grško »chalis« (čisto vino, nemešano z vodo), makedonsko »kálithos« (vino), litvansko »žalas« (rdeče) in latvijsko »zals« (svetlordeče, rjavo), bretonsko »gell« (rdečkasto, rjavo).
22. ZETRÁIA= vrč, vedro/ bodisi indoevropejsko *g´heu-« (zaliti) ali ze + dro (javlja se v smislu notranjosti kot pri In-dra, je-dro, ve-dro)
23. ZIBYTHIDES = plemiči/ litvansko »žibeti« (svetiti, sijati) in »žybute« (plamen), slovansko »svetiti« in »svit«.
Od 23 besed imamo torej najpogostejše vzporednice:
Do 10 besed s slovanskimi (43%)
Vsaj 7 besed z germanskimi (30%)
Vsaj 6 besed z baltskimi (26%)
Za 5 besed je etimologija neznana ali čudna (22%)
Vsaj 3 besede imajo vzporednice v indoarijskih jezikih (13%)
Grški vzporednici sta 2 (8%)
Raziskovalec Duridanov Ivan potem v toponimih sicer najde več vzporednic z baltskimi jeziki; glede na fonetiko pa tračanščina vsekakor ostaja zelo podobna stari slovanščini... |
Aladin (Aladin)
| | • Čas pošiljanja: četrtek, 25. julij, 2002 - 7:09 | |
seveda se postavlja vprašanje, kako so se slovenska imena krajev znašla na kreti ? ali mogoče zato, ker so bili slovenci kdaj dalj časa na kreti ? kako in zakaj ?
odgovor je presenetljiv.
leta 1202 po četrti križarski vojni so benečani osvojili dalmacijo. dve leti kasneje bizanc. leta 1207 pa egejsko otočje skupaj s kreto, ki jo omenjam zgoraj...te otoke so dobili v zahvalo od križarjev za svoje mornariške zasluge, ko so s svojimi ladjami vozili križarje proti bizancu in sveti deželi.
in zdaj vprašanje. kdo so bili ti benečani ? glavni poveljnik dož in njegov admiral marco sanudo ? šur. ampak marco sanudo teh otokov ni osvojil sam...ampak s svojimi številnimi mornarji. ki pa večinoma niso mogli biti od drugod kot iz benetk z okolico...torej veneti ! in če imamo venete za slovence ali pa upoštevamo dejstvo, da so bili slovenci večinsko prebivalstvo benetk z okolico, je stvar jasna : zavojevalci na kreti so tudi naši daljni predniki ! |
JO
| | • Čas pošiljanja: četrtek, 25. julij, 2002 - 7:28 | |
Ne nameravam sodelovati v tej debati (naprej), ker imam premalo znanja za takšno "lahkotno" tematiko, bi pa rad povedal naslednje.
Zanima me kdo financira, razne takšne "lahkotne" seminarje in simpozije na to temo. Kaj je v bistvu namen teh raziskav raznih umetnikov/zgodovinarjev.
Zaradi mene smo lahko tudi Vikingi s slovenskim jezikom, ampak važno pa je da ga ohranimo in ubranimo, pred takšnimi, ki jih ataturk, ti tako zagovarjaš. Verjetno te ne zanima zakaj na madžarskem ni slovenskih podnapisov, zakaj nas Haider tako odriva v Avstriji. Zakaj sprejemamo v službe tujce, ki ne obvladajo slovensko in jim podeljujemo državljanstvo itd. To je živi primer "dušenja" slovenskega jezika in v končni fazi Slovencev (Venetov al Slovanov?? who cares). Ne, ne zato ni ne interesa ne denarja.
Seveda, je lažje doma za mizo razglabljat o kokoši in jajcu, vmes imeti kako okroglo mizo in oh in sploh izpasti pomemben za zgodovino in Slovence. Jp, to bo to. |
Ataturk
| | • Čas pošiljanja: četrtek, 25. julij, 2002 - 12:12 | |
Zgodovina nas uči, da so se kasneje zaradi selitev narodov in s tem povezanega nasilja obupani Veneti zatekli v laguno in zgradili Venecijo (Benetke). če pogledamo samo spisek priimkov dožev (glej John Julius Norwich: A History of Venice; Penguin books, 1983), ugotovimo, da obstajajo tudi priimki, ki imajo še staro, čeprav poromanjeno venetsko osnovo.
Močnik in Gradnik sta še danes pristna slovanska (venetska!) priimka, zato o doževskih priimkih Gradenigo in Mocenigo ni potrebno izgubljati besed. Venier verjetno izhaja iz osnove »ven«, Antenori izhaja iz imena pravljičnega venetskega prednika antenorja. Verjetno pa je tudi priimek Polani izvorno venetski (»polje«). Ali Tradonico pomeni »tratnik« (in ne trgovec) in ali Valier/ Falier pomenita »veljak«? Ali Sagredo res izhaja iz sacrum in ne morda iz »za gredo« (primerjaj z zagreb- zabreg-om). Kaj pa priimki Ziani (zijati?), Morosini (more-morje?), Tiepolo (topol- ali to-polje?), Soranzo (sora?)? Torej ima več kot četrtina vseh dožev med leti 726 in1797 malce »sumljiv«, ne nujno romanski priimek.
Za Furlane se itak ve, da so v srednjem veku govorili slovansko.
Zadnjič sem gledal eno spletno stran, pa se ne spomnim katero, kjer se je po popisu prebivalstva v Italiji v začetku 20. stoletja pokazalo, da so v osrednji Italiji prebivali Slovani, okrog pol milijona, ki so govorili specifično slovanščino, ki ni podobna nobenemu drugemu slovanskemu jeziku…
Od kod so prišli? KDAJ so tja prišli? Recimo, da bi bil možen tudi sledeč scenarij: selitve Germanov so včasih pomenile tudi hkratno selitev Slovanov, ki so bili v dotični plemenski zvezi. Tako so Slovani lahko prišli globoko v Italijo. Kar se tiče Krete – te podatke o imenih krajev prvič slišim. Vendar je spet vprašanje kdaj se pojavi slovanski ali Slovanom sorodni element na otoku. Grške dežele so včasih poseljevali Pelazgi (ki so vključeni v etnogenezo Etruščanov), o katerih se zelo malo ve; glede na fonetična pravila toponimi kažejo v smeri vzhodnoevropske jezikovne skupine (Tračani, slovani, Balti) in turške jezikovne skupine.
JO, seminarje in simpozije na to temo prireja nekaj zanesenjakov, ki kolikor jaz poznam to zadevo, večinoma pripadajo krščansko-konzervativnemu ali liberalnemu političnemu polu.
Če se boš branil pred takšnimi, ki jih ataturk zagovarja, boš morda podprl Haiderja in Berlusconija?
Če se boš branil pred Ataturkom (ki od tebe sploh ne zahteva, da se odrečeš slovenskemu jeziku), boš metal energijo stran…
O tujcih imate odprto posebno temo, se mi zdi? Pritožuješ se nad »dušenjem« sloveskega jezika. Kdo ga pa duši? Albanec govori albansko, Srb srbsko, JO in Ataturk pa slovensko. Mene bolj kot zgodovina Slovencev (v smislu nadljudi) zanima preteklost tega prostora in vseh ljudi, ki so bivali / bivajo na njem. Za razliko od tebe v slovenstvu, avstrijstvu, italijanstvu, srbstvu ne vidim nič tako svetega, da bi to moralo biti postavljeno nad druge. Obenem pa je vse to vsaj tako sveto, da nobenemu ne moreš vsiljevat, da se odreče svojemu jeziku.
Tako, da raje razglabljam o kokoši in jajcu, kot da bi sproščal svoj brutalni del človeškega bitja s fašističnimi izpadi. |
Norcebril (Norcebril)
| | • Čas pošiljanja: četrtek, 25. julij, 2002 - 13:40 | |
Osti jar...ataturk |
Matjaž (Matjaž)
| | • Čas pošiljanja: četrtek, 25. julij, 2002 - 13:42 | |
Jaz pa kar pozdravljam tematiko, ki jo je odprl Ataturk in prav tako pozdravljam njegovo zanimanje za zgodovino tega prostora. Sicer tudi jaz očitno ne poznam toliko gradiva o tem (Veneti-Slovani), mi je pa dosedanja debata kar nekaj dala in ponižno sprejmem vlogo učenca.
Vsak ima svoje obdobje zgodovine, ki ga zanima. Popolnoma verjamem, da je to obdobje venetov in slovanov premalo obdelano, oziroma je bilo v totalitarizmu celo malce prirejeno. Tudi mene zanimajo načrtni "blackout-i" slovenske zgodovine a se osredotočam (tako mi pač paše) na malce mlajši del (prva svetovna vojna -> obdobje med vojnama -> druga svetovna vojna -> povojno obdobje....)
Tole dejansko ni odveč. |
Ataturk
| | • Čas pošiljanja: nedelja, 28. julij, 2002 - 19:23 | |
Nekateri trdijo, da je beseda Venet le popačenka od Slo-venet (Slovenet- Slovenec- Slovan) Vendar se meni zdi verjetneje, da je izraz »SLOVEN(IN/EC) le nadomestek ali sopomenka izraza »VENT/VEND«. namreč:
·VODA: gre za ljudi, ki prebivajo ob vodah. Poleg izraza »venda« (voda) pa lahko postavimo tudi izraz »salava, zulawa«- močvirnat svet, svet ob vodi.
·SLAVA, ČAST: pri etimologiji Slovenov je ena najbolj sprejetih možnosti tudi tista, ki pravi, da gre za ljudi, ki nekaj slavijo. Toda tudi Venedi so povezani s čaščenjem, slavljenjem; na to kaže izraz »venčati« (okititi s slavo) in pa morda ime rimske boginje »Venere«. S tem je verjetno povezan tudi pomen besede Vened v smislu zmage (win) in plemenitaštva, saj je oboje v zvezi s slavo, častjo.
·SELITEV: naslednja konvergenca je tista, ki primerja izraza »vandern, vandrati« in »seliti se«.
·ZVOK: nato je še tista, ki primerja »z+ ven« pri Venedih in »slovo« pri Slovanih. Zven je namreč glas, slovo kot govor pa je uporaba glasov s pomočjo razumljivega jezikovnega koda. Prav tako je »zven« povezan s »slu-hom«. »Slo« torej lahko uporabimo kot razumevanje zvena.
Rezultat je torej izredno zanimiv, saj pokaže, da je izraz SLOVEN ZELO VERJETNO ISTOVETEN z izrazom VENED/VENET/VANDAL/VINDELIK! Pomeni »vodo«, slavo, selitev in zvok.
Če se sedaj spomnimo še Norika in Noreje, lahko preverimo, v kolikšni se koren »nor« ujema s štirimi kriteriji:
·VODA: sumerski »naaru«=reka, »ńir- ńir« pomeni ribo, »nar« pa je žaba. Francosko »noria« pomeni črpalko za dvigovanje vode. S tem in ne z globino je morda v zvezi hrvaški »ponor«. Potem pa ob upoštevanju preglasa med »m« in »n« obstajajo še izrazi »morje«, »more«, francoska beseda »mer«= morje, nemški »Moor«= močvirje, luža, »Meer«= morje, angleški »marsh«= močvirje, »mere«= ribnik, jezerce. Če »nor« obrnemo v »ron«, dobimo Rhonna, Rhein, renka, roniti (potapljati se).
·SLAVA, ČAST: sumerski »nir« pomeni »princ, gospod, doseči, vzpeti se, zmagovati, preseči«, kar je v zvezi s častjo in slavo. Francoski izraz »merci« je povezan s slovanskim »hvala«. Hvala v drugačni obliki pomeni tudi »hvalim te, slavim te«. Verjetno je tudi francoski izraz »merci« prej kakor »močvirnost« pomeni počaščenje sogovornika. S tem v zvezi je tudi slovanski »venčati se« (venet!) in angleški »to marry somebody« (mer, nor!)- oboje pomeni poroko.
·SELITEV: sumerski »ńiri...dib« pomeni »na pot iti, na poti biti«, francosko »marcher« pomeni »stopati, hoditi«
·ZVOK: sumerski »nar« pomeni pevca in glasbenika, soroden izraz »nab« pa pomeni »pevec, ocean«. Slovani imamo tudi izraz »nergati« (pritoževati se, tarnati).Vidimo, da se koren »nor« povezuje tako z »venet« kakor z »sloven«. Pri tem si pomagamo s sumerščino, ki je morda še bolj v stiku s slovanščino kot pa semitski jeziki. Zaradi časovne oddaljenosti sumerskih zapisov in že dolgotrajne ločitve med »m« in »n« v besedah »nor« in »mor«, se na prvi pogled zdi, da sploh ni jasne zveze. Vendar pa se lahko že samo zaradi tega globoko zamislimo; kako vsi ti izrazi kažejo v smeri proti starodavnim sopomenkam izrazov za vodo, slavo, selitev in zvok.
Pravzaprav enako zgodbo dobimo tudi z imenom Karantanija:
·VODA: kri (življenjska »voda«), korito, reka (obrnjeno kerŕrek)
·SLAVA, ČAST: kravas= slava (sanskrt), kremenit= srčen, pogumen, Krieg (vojna)
·SELITEV: kreniti (iti nekam na pot), grem (podobno), kretati se (premikati se)
·ZVOK: Hrup, krik.
zanimivo, ne? |
ataturk
| | • Čas pošiljanja: torek, 06. avgust, 2002 - 18:44 | |
iz zgodovinskih virov izvemo več venetskih dežel in krajev (skupaj s pogojno upoštevanimi indijo, vandali in feničani kar za šestnajst):
1. paflagonski veneti (po izročilu naj bi ti veneti odpluli na jadran)- na tem ozemlju in v bližini se pojavljajo arhaični izrazi kot npr. zagora (zagora), jabloko (jabolko), vadar (voda).
2. jadranski veneti- njihova arhaična besedila izražajo vrsto sorodnosti s slovanskimi govori: jekvon/ekvon (konj, lat. equus) , raca (raca), pup´tnej (popotnik), trubusiat (tribožje), donasto (donašati, dati, lat. donare). po drugi strani obstajajo tudi podobnosti z baltskimi govori (npr. sklon šajnatej rejtijaj).
3. rezijanski veneti- v antični reziji najdemo venoste, venonete in venene. zaradi soseščine bi lahko sklepali, da so povezani z jadranskimi veneti. vendar le nekoliko bolj na severu najdemo tudi že vindelike. če pa gremo od bavarske na vzod čez češko, na poljskem naletimo na vandale. le malo naprej pa so že baltski ven(e)di.
4. veneti ob spodnjem toku donave (zahodna trakija, morda del romunije- dakije) in tudi ilirski veneti (vendar kje- ali gre za te tračanske venete?)- o vseh teh venetih ne vemo ničesar.
5. venetulani v srednji italiji. vprašanje ali gre za venete. po drugi strani se nekateri lotevajo razlage etruščanskega jezika tudi s pomočjo slovanščine.
6. vanat-vanand- pokrajina v armeniji, kjer naj bi se naselili tudi paflagonski veneti. blizu je tudi jezero van, katerega koren morda pomeni indoevrop. vanda-voda.
7. lacus venetus- bodensko jezero
8. mons venetus- julijske alpe
9. galski veneti: armoriški veneti kažejo vrsto sorodnosti s slovani (slovanske predpone kot po-/pu-, pre-, »slovansko-arijski«izrazi, ki jih drugod ni- kot npr. beseda mir), celo sorodnosti z lužiško sorbščino in slovenščino, sanskritom in pralatinščino (pojav dvojine). poleg armoričanskih venetov severovzhodneje na sosednjem polotoku najdemo tudi venelerijce.
10. vindelicija je antično ime za bavarsko. ali so ti kelti nosili ime po venetih?
11. venedotia (ime za walles v zgodnjem srednjem veku) (etruščani in veneti, str. 88)
12. poljski oziroma obvislanski vendi: del teh se je v 3. stol. pr.n.š. selil v belorusijo in ukrajino in predstavljajo eno izmed podlag za razvoj slovanskega naroda, ki ga mnogi viri imenujejo ravno tako veneti.
13. venedi-sloveni: že konec 3. stoletja se pred pritiski germanov začnejo na jugovzhod razseljevati pripadniki pomorjanske in podkloszovenske kulture (veneti) in sicer proti pripjatskemu bazenu in srednjemu dnjepru. tu so se srečali z lokalno milogradsko kulturo baltoslovenov (poljedelskih skitov) in skitskimi vplivi. posledica teh stikov je vzpon zarubinske kulture (to je prva klasična slovanska kultura, v kateri veneti predstavljajo le del v razvoju slovanskega etnosa, ki je nastal tudi iz baltoslovanskih,arijskih in morda še drugih skupin ).
14. germanski veneti: vandali, vinuli,...če ponovimo- vendi so bili npr. prisotni na frigijskih otokih, kar kažejo imena boštev (neki mogočni pomorski bog se imenuje s »slovansko« besedo boh, najvišji bog vojne pa je veda, kar izhaja iz »slovanskega« voditi, vesti, poznali so tudi wrage-ja= slovanskega vraga. (žunkovič, 109).nasploh je znano boštvo wode,woden, wodan, wodin (v slovenski izgovorjavi vode, voden, vodan, vodin), ki ga celo germani sami izvajajo iz besede vod(j)a, ki jo imajo za skitsko besedo (zakaj ne za slovansko? ali vsaj vendsko?!) (žunkovič, str.69).
15. indija in vindhja parvatta ?: nekateri predlagajo celo, da je indija bila prvotno vindija- dejansko se je tu razširila kultura žarnih grobišč. indija verjetno ni v zvezi z imenom boga indre , saj pomeni jedro (in=v, notri + dro kot v slovanskem je+dro). vindja parvatta pomeni »vindske,venetske gore«. indijci uporabljajo žarni pokop. sanskrt kot obredni jezik kaže izrazito podobnost s slovanskimi jeziki.
16. feničani- ali gre to besedo v nasprotju z grško oznako za rdeče razumeti tudi kot veničani?
če odmislimo paflagonske venete (iz turčije) in venete iz vetulonije (v osrčju italije) in indijce (?), se nam veneti kažejo na treh točkah: na jugu kot (jadranski) veneti in nekoliko proti severu kot retijani, na zahodu kot armoriški veneti in nekoliko bližje srednji evropi kot vindeliki, na severovzhodu pa kot obvislanski vendi in nekoliko zahodnejši vandali. nekateri pravijo, da je izraz venet oznaka za etnično sicer raznorodne skupine, ki živijo ob rekah in morjih.vendar je vprašanje, če je to res in tudi ni jasno kaj je z življem vmes med temi točkami. veneti na vseh treh točkah imajo namreč nekatere skupne značilnosti kot so arhaični izrazi, podobni slovanskim, pri armoričanih in jadranskih venetih (pomembna je tudi sorodnost z baski), obvislanski veneti pa so celo »soustvarjali« slovansko ljudstvo. |
ataturk
| | • Čas pošiljanja: torek, 06. avgust, 2002 - 18:52 | |
Pa še nekaj o grških Pelazgih in o geografskem trikotniku.V starih časih se je vsa nekdanja Grčija imenovala Pelazgija. Zanimivo je, da Pelazge najdemo v bližini Luwijcev, Lidijcev in Paflagonskih Enetov, v Italiji pa zraven Venetulanov in Latinov. Venete in Latvijce, Litvance pa najdemo tudi ob Baltiku. Tam najdemo tudi Poljake (arhaično bi bili Polaski!) Tam so tudi Belorusi in Rusi, v Italiji pa so bili Raseni, ki naj bi bili spet v zvezi z Malo Azijo...Zelo zanimivo je, da se štiri imena (s korenom "lat", "ven", "pel/pol" in "ras/rus")skupaj pojavljajo na treh različnih koncih (Mala Azija, Italija, Baltik). Selahi Diker opozarja, da ima edina pomensko znana pelazgijska beseda "tepae", kar pomeni "gorica, majhna gora", vzporednico v turškem "tepe"(hrib). Sicer pa to besedo najdemo tudi v germanskem "top" (vrh), latvijskem "tuop", slovanskem "dob" in "deber, debar".
Seveda na osnovi tega ne smemo trditi, da so Rusi isto kot Raseni, Latini isto kot Latvijci, Poljaki isto kot Pelasgi ali pa Venedi isto kot Veneti. Je pa skupinsko pojavljanje teh imen vsekakor zelo zanimivo, čudno "naključje". |
JO
| | • Čas pošiljanja: četrtek, 22. avgust, 2002 - 7:54 | |
Kaka gužva je v tej lahkotni temi! |
ataturk
| | • Čas pošiljanja: petek, 30. avgust, 2002 - 8:37 | |
Ja, pa najbrž res ni ravno lahkotna... Pa jo pokopljiva. |
Ziga (Freak)
| | • Čas pošiljanja: sreda, 25. september, 2002 - 10:59 | |
Slovenski prostor je premajhen in prevec na 'prepihu', da bi se ohranila kaksna manjsa kultra prav tu (Venetska na primer). Morda gre za nekaksen vpliv Venetske kulture, vendar najbrz ne v razmerju s slovensko ampak kar slovansko. Slovenscina ima namrec najvec skupnega s hrvascino in ostalimi juznoslovanskimi jeziki. Na strani slovenskih skinov najdete celo cisto verjetne (ce so verodostojne) vzporednice s Svedsko! Kadar stvari niso jasne, je zelo lahko prikrojiti nekaj posameznih dejstev tako, da ti ustrezajo. |
proteja
| | • Čas pošiljanja: sreda, 25. september, 2002 - 11:47 | |
Oglasim se samo toliko, da vam vsem skupaj povem, da je tole branje super, doma imam tudi omenjeno knjigo Veneti in ..... nimam pa časa kaj več pisat!! Bravo, kar tako naprej :-))) |
proteja
| | • Čas pošiljanja: sreda, 09. oktober, 2002 - 7:26 | |
Ekola, ko začnete nekaj zanimivega debatirat, potem vam pa tkole hitro zmanjka! Pa kaj je zdaj to, a so vsi tako hitro izumrli :-))))) |
Dervan
| | • Čas pošiljanja: nedelja, 08. december, 2002 - 19:21 | |
...krieg (vojna) - KREG(ati)se, prepirati se,..
po vsej verjetnosti sta zgoraj omenjena termina sorodna, ergo iz istega korena.
Vendeta - krvna osveta
sopomenka k etimologiji etnonima Venet je morebiti tudi "venec" itd.
Med Vened, Vend & Venet ni nobene razlike kar se oznake ljudstva tiče , kar je tudi dokumentirano. |
Ataturk (Ataturk)
| | • Čas pošiljanja: nedelja, 19. januar, 2003 - 15:56 | |
Verodostojne vezi s Švedsko? No ja. Prednike Slovence so občasno imenovali tudi Vandali in jih celo spravljali v jezikovno zvezo z Vandali v Afriki. Vandali so se dejansko zadrževali na Poljskem (Przeworska kultura na venedski osnovi), kasneje pa tudi v Panoniji. Čehi, Slovaki in Slovenci imamo za razliko od južnih Slovanov (gensko so večinoma Iliri) in večine ostalih Slovanov (»gotski« geni) neko gensko zasnovo, ki je izjemno blizu norveški. Morda gre za »vandalski« gen?
Folk, a je kdo od vas opazil, da se ime kneza Pribislava v originalu navaja kot Priwizlauga? Ker je imela karantanska družba zelo šibak patriarhat, bi bilo vsekakor možno, da bi vladala tudi kakšna Privislavka. |
|
