| Avtor |
Sporočilo |
   
Indijanc
| | Čas pošiljanja: torek, 22. avgust, 2000 - 17:03 |   |
Potovanje - beg ali iskanje? Ali je mogoče to, da se nekako po faustovsko ne počutimo čisto doma na tem svetu? Da se današnji svet in družba ne odziva v skladu z našimi sanjami in upanji, ki vrejo nekje v nas. Človeški duh ne more stati, ker je pomemben del človeškega duha podvržen stalnemu nemiru. Potovanje je gibanje za odkritje neke nove vrste vedrine in jasnosti v našem življenju. Ob naši poti merjenja sveta moramo postati in prisluhniti in na ta način dovoliti naravi, da nam prišepne svoje skrivnosti. Mesto, kjer se spomnimo, da smo ljudje. In biti človek je čudovita in misteriozna stvar. Mislim da to včasih pozabljamo. V današnjem času smo izgubili nekaj, kar je bilo dolgo z nami. Vsako potovanje je trud za osvežitev našega čudenja nad svetom, katerega smo izgubili. Izgubili smo ga takrat, ko smo začeli objektificirati svet in ga intelektualizirati. Potujemo zato, ker ne vemo kaj iščemo. Če bi vedeli ne bi potovali, ampak bi stali na mestu. Spokojnost in milina. Kaj iščemo? Kaj najdemo? Mogoče je vse skupaj le stanje duha. Priznajmo da je vsako potovanje polno presenečenj. Potujmo, odprimo horizont in bodimo dobri ljudje! |
   
Marko (Marko)
| | Čas pošiljanja: petek, 25. avgust, 2000 - 14:56 |   |
Živjo Indijanc, filozofsko ampak dobro napisano! Verjetno se vsak enkrat v življenju vpraša zakaj potuje. Tudi, če gre le v nedeljo v mesto na tržnico. Zakaj me vleče tja - saj imam vse kar rabim doma. In vseeno greš, ker hitro najdeš kak izgovor. Čeprav v resnici ne veš točno zakaj si šel. Potovanje je po mojem del življenja, tako kot bivanje - oziroma življenje v domačem okolju. Težko je opredeliti, kaj je potovanje. Na potovanju daješ in sprejemaš. Hkrati pa se spreminjaš. Še posebej v "naši" zahodnjaški filozofiji, ko smo navajeni vse stvari dajati v svoje "škatlice" in "predalčke" v možganih. Kadar si vedno na istem mestu, se ti kmalu ne dogaja nič več novega. Stvari se ponavljajo in hitro jih lahko postaviš na svoje mesto. Duh postane utesnjen. Potovanje ga vsaj na začetku popolnoma zmede, potem pa se odpre in vsrkava vse kar je novo in mamljivo. Zato je dobro potovati z odprtimi očmi, ušesi, nosnicami in usti. In zato je potovanje tudi spreminjanje in spoznavanje samega sebe. Želim vam veliko zanimivih potovanj! |
|